Poezija
Poezija in pesniške zbirke
37 objav
IZBOR
Črno v belem – belo v črnem Ščipali so te, še preden si sezidal svojo kožo, še preden si dodobra okusil bogatost, lom svetlobe. Jaz sem metal dragulje v senco, si polomil kosti na nogah. Jaz drugi sem metal dragulje v senco, si polomil kosti na rokah. V sredini mojih oči j
IZBOR
Poletni dež Prav toliko, zaslišati zadihanost tvojih skrivnih poti, žalosten, zasleduje me resnica, nadležna muha, a jo vselej trudoma odženem. Z nejevoljo, ker se ne znam odpreti v tvoje zaupno drobovje, ki mi ga tu in tam, bežno, v molu, polzavestno, prešineš… ne more&s
ZVENENJA
Kondor Strune in napete opne, na rami pa piskala; ognjišča ostajajo pod južnim križem, kjer so zvezde posejane na ogljenem svodu in kjer zore vzhajajo na kobaltnih nebesih. Prišli so, da bi podarili otožne melodije, tuje v krajih severnega sonca. Ob napetih senčnih jadrih, ko listje v
TERRA INCOGNITA
Uvid Strah je le beseda, ki je nastala z željo ustrahovati; ne priznavam je! A nekaj tektonskega se dogaja v mojih žilah; kot da kri bruha čez brzice in povzroča omotičnost … Ko te gledam, se namreč trgaš na pol. Kažeš dvojino? – Gre za prihod; ne za izbrano besediš
PARADOKSI
1. Obračam besede, se naslonim na poglavja, pokrijem s knjigo, prebrana je noč … 2. Mika me, da bi zažugala svetu kot poet v menuetu. Vsa huda, samasebizadostna, bi se rogala vsem v brk, dokler ne bi (raz)padla in … mrk. 3. Moj svet ni nič drugačen brez tebe. Tvoj svet odseva ta manko
BELI VENEC
1 Belina brez iz tvoje grude veje in zelenijo tvoja mila lica, spokojno vabiš kakor golobica, da potniku se strt obraz zasmeje. Ko sonce ga rumeno zlato greje, zelena, oj, privabi ga stezica, na koncu nje ga čaka lepotica, plavina njena mnogo let našteje. Odgnala kaplja temne bo spomin
ENKRAT KASNEJE
ep (vedno se tako začne) Pariz je bil mesto svetlobe / bila je ena ljubezen / ki je izginila / kakor voda iz kadi in to me tako preganja da sem podoben Humphreyju Bogartu pijem v baru okrog mene so ptice kljuvajo mikrobe in gledajo hudiču v oči govorijo: To je pot v nebo! phi! nimam česa izgubiti ta
NEDELJA V NOVEM MESTU
Spet bi bilo treba odpotovati Spet bi bilo treba odpotovati S trolejbusom iz Dobrinje Do 12 septembra leta 1987 Do kina »Tesla« Do predstave ob 16 uri Deseta vrsta sedišče pet Sem mladinec nogometnega moštva Železničar Nisem bral Kafke In ne delam razlik med Hrvati in Srbi
DOVOLJ CELIBATA
Dovolj je celibata že dvanajsto leto sem samska. Pogrešam tvoj objem nasmeh in razum. Pogrešam tvoj vonj, dotik in okus. Dovolj je celibata že dvanajsto leto sem samska. Pogrešam tvoj mehki glas in kako me gledaš. Pogrešam tvojo milino in strast. Dovolj je celibata
ZAČNI GOVORITI V EDNINI
Bi bilo moje življenje drugačno če bi nosil drugo ime če bi me klicali Jon Vili ali Tone bi me ljudje manj spotikali spraševali če kadim travo ali če imam kaj drobiža bi se v moje pore zagrizli isti spomini bi se me dotaknile druge roke bi zdaj plesal po drugih pločnikih držal za roko drugega
KAKOR TI JE DRAGO
Umetniški film (Igra: Plavolaskine ljubezni) Tudi midva sva govorila o Picassu, ko sva bila mlada kot tista dva čudovita, komaj voljna komunista (samo po imenu) v tem filmu Miloša Formana. Onadva, ki sta v belem in črnem vendar bila niansirana, v pogovoru in tudi v življenju, sta zasto
MEHURČKI IN OSTALE PESMI
Mehurčki V otroštvu so mi bili Župančičevi tako pri srcu, da sem jih spravil v kuhinjsko omarico tik ob jedilni mizi in segal po njih, kadarkoli se mi je zahotelo. Ko je bila Ema še majhna, so jo v Hiši eksperimentov célo spravili v milni balon, zdaj pa v šolskih k