ZGOSTITVE
Sodba (haiku) Ko bi Pa tudi ko ne bi Spet bi. Mačkasti haiku Nikakor mi ni bilo treba Pa vendarle sem A me boli glava In ni denarja Jeruzalem, mesto niti ene solze niti kapljice krvi smrti niti same žalosti nisi vreden Ni kamna nad človeškim jezikom Če v tebi ne more biti ljubezni Naj te ne b

Sodba (haiku)
Ko bi
Pa tudi ko ne bi
Spet bi.
Mačkasti haiku
Nikakor mi ni bilo treba
Pa vendarle sem
A me boli glava
In ni denarja
Jeruzalem, mesto
niti ene solze niti kapljice krvi smrti niti same žalosti nisi vreden
Ni kamna nad človeškim jezikom
Če v tebi ne more biti ljubezni
Naj te ne bo
Sen o davnini
Skozi kapljice veter
Pesek pozabljene zemlje
Na zlatastem obzorju karavana
V pridušeni pesmi ritem nerazumljivega jezika
Ljubezen
Medtem ko moja draga spi
jaz njo sanjam
Starčevski haiku
(ob teh tegobah)
V mladosti se je napil
na poti domov mu je spodrsnilo.
Zdaj mi spet spodrsne
ampak ne pijem več.
Starčevski haiku, drugi
Bilo bi dobro da je ko je
In še bolje: ne misliti več o tem
In s svojo potjo do jezera
Na poti misel
Tiha, odločilna
Haiku, po propadu
Groza se je zgodila.
Vedeli so naši strahovi.
Zavračala naša upanja.
Haiku o srečnem romarju
Po trdi poti z lahkoto
z njim
v njem
povsod
ljubezen njegova
Hvalnica življenja
Radosti se in vse se te bo radostilo
Poj in vse ti bo pelo
Ljubi in ljubezen te bo našla
Kar
Kar iz Nič nastaja
V Nič odhaja
Tako bivajoče kot pesem.
Kar ostaja
To je Bivajoče
To je Pesem.
Prevedel Primož Repar
Apokalipsa, 243-244
Galerija
Sorodno branje
PoezijaJanez Dreu: Brezna ujamejo zamere, brez prepirov in peska med kazalci
Zamere v brezna Preden vržeš žolč levom v areno, galebom v morje in golobom na promenadi, se ogledaš k hribom, skozi okno, pod vsak list na grudi in pod kaménje proda. Morebiti najdeš, srce v lectu s pentljo v barvi tvojega navdiha, ali kak drug odpustek s sejma ob nedeljah — uteha ob zrenju k rani
PoezijaAleš Jelenko: Izbruhi
IZBRUHI *** Prijeti zrak, ga stisniti, zdrobiti; največje zadoščenje nam da tisto, česar ni mogoče videti - gre za polnost praznine, za stik dveh skrajnosti, ki se zares definirata šele takrat, ko trčita. *** Vrh sveta je njegovo dno; vitezi templjarji so to dobro vedeli, zato Baphomet, tako zgoraj,
PoezijaEros 2. Del
7. Vsak greh, ki diha v preteklosti kot razjarjeni duhovi, očiščeni bodo v nasladni vročici; ko vroča polt na odeji počiva, ugriz na vratu pečat ne izgublja. Naj še tako se odmikam v skrajnost bivanja; ko blažen v naravi nje opojnost diham, takrat si kot sila, ki misli privabi, raztrga sivino, srce

