Aleksander Peršolja: Bilke v krogu

Pesnik mi bo oprostil, da sem se med branjem njegove poezije poglobil v razčlenjevanje njenega statusa, saj poskušam prikazati njen pomen ne samo v luči njegovih ustvarjalnih moči, temveč tudi v pomenu širše, nad-osebne izpostavljenosti, ki se tiče poezije kot družbenopolitične forme.

In s tem opozoriti na njeno usodno kvaliteto in vrednost.

Ta pa ni zgolj neka gola struktura in abstraktna danost, ampak je še kako konkretna, in izpostavlja tako pesnika kakor njegov vsakdanji, čeprav čisto posebni svet, ki prav kot tak ključno zaznamuje in zasnavlja dogodek Peršoljeve poezije. Ni težko razbrati, da se je to zgodilo, k temu napotijo prve tri vrstice prve pesmi, ki se glasijo:

Samo za hip se je umaknila borova veja, ki je zastirala vesolje in danost (Vesolje je ponorelo, I.)

V naslednjih pesmih naletimo na več indicev, ki razkrivajo ne samo, da se je to zgodilo, ampak tudi, kje konkretno je do tega dogodka prišlo.